KLOPI
BIOLOGIJA KLOPOV
Klope štejemo med pršice. Do nedavnega je veljalo, da imamo v Sloveniji le eno vrsto klopov – gozdnega klopa. Zadnje raziskave kažejo nasprotno. Sočasno s spreminjanjem podnebja se namreč spreminja tudi pojavnost klopov. Ne le da imajo klopi imajo zaradi toplejšega vremena več generacij na leto in je s tem vsako leto njihovo število večje, vedno bolj so tudi razširjeni na področja, kjer jih prej sploh ni bilo. Klopi se širijo vedno bolj severno in tudi pri nas se pojavljajo tiste vrste klopov, ki so še pred nekaj leti veljale za klope toplejših področij. V Sloveniji tako danes najdemo tri vrste klopov. Prvi je gozdni klop - Ixodes ricinus. Druga vrsta klopov, ki jih najdemo bolj v parkih, grmovju, po vrtovih ter so značilni v bolj vlažnih področjih, je Dermacentor reticulatis; klopi ki imajo raje suha in vroča področja ter se zadržujejo celo v notranjih prostorih – v naših domovih, v zavetiščih in drugje kjer so psi in mačke – pa so vrste Rhipicephalus sanguineus.
Klopi so občasni paraziti. Skrivajo se pod listjem, v travi in v grmovju ter čakajo na gostitelja. Po gostitelju klopi nekaj časa iščejo najbolj primerno mesto za hranjenje, nato pa se pritrdijo na kožo, zavrtajo vanjo z rilčkom in se hranijo s krvjo. Rilček klopov je zelo oster in ima nekakšna sidra – nazaj obrnjene izrastke – s katerimi se močno pritrdi v kožo in ga le težko izvlečemo.
JAJČECA
Samica klopa odloži približno 100 jajčec v gnezdo v gosti travi in nekoliko dvignjeno od tal. Na vsako valitev odloži približno 3000 jajčec. Jajčeca se ne glede na vrsto klopa izvalijo približno v dveh tednih.
LIČINKE
Po izvalitvi se ličinke povzpnejo na rastline in čakajo svoj prvi obrok hrane. Ujamejo se na mimoidočega gostitelja in poiščejo primerno mesto na koži za sesanje. Ličinke se največkrat hranijo na malih glodavcih in drugih gozdnih živalih, lahko pa tudi na psih, mačkah in človeku. Ko se napijejo krvi, se vrnejo v okolico. Šele po hranjenju se lahko preobrazijo v naslednjo obliko. Ličinke so videti kot pomanjšani klopi in imajo le 3 pare; nimfe in odrasli klopi imajo 4 pare.
NIMFE
Ličinke se po prvem obroku krvi preobrazijo v anslednjo razvojno stopnjo – nimfe. Tudi nimfe so podobne odraslim klopom in imajo 4 pare nog in tudi nimfe se morajo pred preobrazbo v odraslega klopa nahraniti. Podajo se v lov v lov za novim gostiteljem – običajno so to divje živali, ježih, psi in mačka, in človek.
Vsakokrat ko klop ali razvojna oblika klopa sesa gostiteljevo kri, obstaja nevarnost, da se okuži s katero od s klopi prenosljivih bolezni. Ker so nimfe zelo majhne in jih zato na koži zelo pogosto spregledamo in ne odstranimo pravočasno se povečuje možnost prenosa s klopi prenosljivih bolezni.
ODRASLI KLOPI
Zrela nimfa po zaužitem obroku krvi odpade z gostitelja in se preobrazi v odraslega klopa, ki mora ponovno najti novega gostitelja. Ker so vse razvojne oblike do odrasle klopa morale sesati kri za nadaljnji razvoj, pri čemer so se lahko okužile s kakšno od s klopi prenosljivih bolezni, je prav pri odraslem klopu največja verjetno, da je okužen.
Samice odraslega klopa se hranijo na svojem gostitelju 8 do 12 dni . V nekaterih primerih se lahko velikost med hranjenjem povečajo tudi za 100 – krat. Samica se po vsakem hranjenju pari in začenja nov življenjski krog z odlaganjem jajčec v gnezdo na tleh.
Celoten razvoj klopov, od jajčec do odraslega klopa, traja od 20 tednov do štiri leta, odvisno od zunanjih pogojev.
PRENOS BOLEZNI
Klop pri sesanju krvi gostitelja ne le sesa, ampak slino in v kasnejši fazi sesanja vsebino črevesja tudi »pljuva« nazaj v gostitelja. Na ta način pride do prenosa bolezni, če je klop okužen. Povzročitelji bolezni se nahajajo v slinskih žlezah in v črevesju klopov. Zelo hitro se v telo gostitelja lahko prenesejo povzročitelji bolezni iz slinskih žlez, precej dlje časa pa je potrebnega za prenos povzročiteljev, ki so v črevesju, saj se mora klo pred tem že pošteno najesti. V slinskih žlezah so predvsem virusi, ki lahko zato kmalu, že prej kot v 24 urah po prisesanju klopa, potujejo v telo gostitelja in ga okužijo. Zato je za preprečevanje prenosa virusni bolezni, predvsem za ljudi zelo nevarnega klopnega meningitisa izjemnega pomena, da klopa čim hitreje odstranimo. Povzročitelj borelioze pa se nahaja v črevesju klopa in se mora ob sesanju krvi najprej aktivirati in potovati v slino, šele nato lahko vstopi v telo gostitelja. Ta proces traja dolgo, od 24 do 72 ur, najpogosteje pa več kot 48 ur.
Klopi so sicer vektorji mnogih bolezni, prenašajo več kot 650 vrst virusov, bakterije - denimo Borrelia, Dermatophilus, Bartonella, rickecije - Coxiella, Ehrlichia, Rickettsia, protozoje - Babesia, Theileria, Hepatozoon in nematode – Dipetalonema.
Življenjski ciklus klopov
